PUM

Želeli smo »razbiti « stereotipe, ki j ih nemalokrat producira tudi sistem vzgoje in izobraževanja; stereotipna predstava 'normalnega' partnerskega odnosa je heteroseksualnost. Z igro smo poskusili predramiti udeležence programa in tudi druge ljudi v lokalni skupnosti. Namen je bil tudi spoznati in izkusiti naravo dela različnih poklicev - gledališki igralec, režiser, scenograf, kostumograf, predstavnik za stike z javnostmi, komercialist.

Igra je priložnost za izkušnjo kreativnosti in intenzivne skupinske dinamike, vključno z izkušnjo potrpežljivosti, strpnosti do različnosti, ravnanja z jezo, vztrajnosti in seveda močnih občutkov zadovoljstva. Kot pri vsakem projektu je za mlade to odlična učna situacija, saj morajo prebroditi številne krize.

Celotni projekt je zajemal:

- seznanitev s temo s pomočjo dveh gostij

- pisanje scenarija

- določitev vlog

- izdelavo scene

- izdelavo kosturnov

- marketing

- vodenje stikov z javnostmi

- nastop v Linhartovi dvorani Radovljica

- nastop v Menzi pri koritu, Metelkova, Ljubljana

V projekt so bili vključeni vsi pumovci, po skupinah. Prav posebno je do izraza prišla skupinska dinamika, saj brez sodelovanja, prilagajanja, sklepanja kompromisov, projekta ne bi bilo mogoče izpeljati. Najzahtevnejši del je bila predstava, ker so bili v igro vključeni udeleženci, ki so poleg programa (učna pomoč, opravljanje izpitov) honorarno delali. Tako je bil največji problem jih zbrati skupaj in uskladiti termin vaj. Velikokrat smo vadili popoldan, med vikendi in prazniki. To so bile odlične učne situacije, saj so krepi le vztrajnost, ki jo večini primanjkuje in hitro obupajo. Dobra stran igralske ekipe je bila ta, da se vsi dobro poznajo od prej, se družijo tudi v prostem času in so zelo povezani. Tako so se spodbujali, če je imel kdo slab dan, si pomagali pri besedilu, popravljali en drugega in tudi, če je prišlo do konf1ikov, so se zelo hitro dogovorili. Ideje so se pojavljale ena za drugo, scenarij je nastajal sproti, velikokrat smo ga popravljali in dodelovali. Ostali udeležnci so v času, ko niso imeli obveznosti, spremljali vaje in pomagali pri scenariju in načinu igranja.

Zaključek projekta »Ljubezen je ljubezen« je bil 17. Maja 2006, v Linhartovi dvorani Radovljica ob 17. uri. Zadnji dan je igralska ekipa vadila, ostali pa so na PUM-u pridno pekli piškote v obliki srčkov in pripravljali kanapejčke. Prišlo je zelo veliko ljudi. Na vhodu v dvorano sta stala dva udeleženca, sprejemala obiskovalce in jim delila kondome. Najprej smo pokazali videospot, ki je namigoval na homoseksualno ljubezen. Sledila je igra. Mladi so se odlično izkazali, pozabili so na ljudi in odigrali popolnoma sproščeno in doživeto. Obiskovalci so bili navdušeni, v dvorani se je ves čas slišal smeh in komentarji. Potem je bila na vrsti prostovoljka Magda iz Poljske, zapela je pesem Lahko ti podarim samo ljubzen. Za njo je vskočila aktivistka Amnesty-ja in rahlo zmedla naša povezovalca programa. Magda je zapela še poljsko pesem in na koncu smo vsi stopili na oder in prejeli še zadnji aplavz. V predverju dvorane smo tudi s pomočjo sponzorjev pripravili pogostitev.

Ocena projekta je odlična, uspelo nam je izpeljati vse, kar smo načrtovali. Predstava je bila tudi letos zahtevna, saj je bilo nekaj udeležencev javno izpostavljenih. To je za nekatere predstavljalo velik stres. Veliko lažje je bilo na primer za ekipo, ki je izdelala in postavljala sceno, ker niso bili neposredno izpostavljeni. Napetost pred predstavo je bila kar precejšna. Poleg tega smo predstavo šele zadnji dan vadili v Linhartovi dvorani in bilo je zelo malo časa, da so igralci dobili občutek za oder in prostor. Zelo smo bili veseli tudi obiska aktivistk Amnesty International-a in kratkega govora ene izmed njiju. To je še dodalo vrednost celotni predstavi in mladi so dobili še več potrditev.

Izkušnja nastopanja je bila za nekatere med njimi korak naprej v osebnostnem razvoju, pridobili so si samozavest ter premagali marsikateri strah.

Dim lights Download Embed Embed this video on your site