pokaži več pum

preprečiti socialno osamelost mladih;
ponovno jih vključiti v kulturno okolje vrstniških skupin;
zmanjšati socialne probleme v okolju;
spremeniti negativen odnos okolja do njih;
pospešiti medsebojno povezovanje in samopomoč med mladimi;
razviti motivacijske mehanizme, da bi se ponovno vrnili v šolo;
pomagati pri razvijanju delovnih navad in odpravljanju učnih problemov.

Temeljni cilj programa je pomagati mladim pri pridobivanju izkušenj in znanja, ki bi jim omogočili uspešnost pri nadaljevanju izobraževanja ali v izbrani poklicni karieri. Poleg tega cilja je bistveno tudi pridobivanje funkcionalnega znanja, ki razvija splošno izobraženost, razgledanost in prožnost mišljenja, pridobivanje pozitivnih izkušenj učenja, jasno razčlenjene poklicne želje ter razvijanje sposobnosti kritičnega in problemsko usmerjenega mišljenja.

1. Med cilje splošne izobraženosti spadajo cilji poznavanja različnih učinkovitih tehnik strategij učenja in usposobljenosti za samostojno učenje, pridobivanje funkcionalnih izkušenj bralnih, pisnih, računskih in komunikacijskih spretnosti, obvladovanje funkcionalne rabe slovenskega jezika, matematike, računalništva, poznavanje temeljnih naravoslovnih zakonitosti, temeljnih pravic učenca, državljana, delavca, poznavanje ekologije in poznavanje temeljnih načel delovanja telesa.
2. Cilji oblikovanje poklicne identitete zajemajo širjenje poklicne informiranosti, izdelavo načrta poklicne kariere, funkcionalno rabo strokovnega jezika izbrane poklicne dejavnosti, spoznavanje novih ali prožnih zaposlitvenih možnosti, povezovanje s potencialnimi delodajalci v lokalnem okolju, razumevanje temeljnih sestavin delovno-pravne zakonodaje in usposobljenost za iskanje zaposlitve.
3. Cilji socio-kulturnega delovanja so povezani z oblikovanjem osebnostne identitete in med njih štejemo prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje, povečanje možnosti za premagovanje manj ugodnih spodbud iz ožjega socialnega okolja, sposobnost samostojnega ravnanja v instituiranih življenjskih položajih, učinkovitejša izraba prostega časa, pridobivanje delovnih navad, povečana samozavest, izkušnje ustvarjalnega druženja mladih, pozitivne izkušnje vedenja v skupini, ter poznavanje temeljnih možnosti sodobnih medijev in ustvarjalne uporabe medijske kulture.

Temeljna oblika dela je projektno delo, njegova najpomembnejša značilnost pa je upoštevanje interesov in sposobnosti udeležencev, ki tudi sodelujejo pri načrtovanju dela. Udeleženci izberejo temo projekta, učne vire, metode in postopke, mentorji pa jim pri tem pomagajo. Ker sami aktivno sodelujejo in odločajo o poteku programa, se povečuje tudi njihova motivacija za sodelovanje v programu, posledično pa tudi motivacija za učenje in nadaljevanje izobraževanja.

1. Individualni učni projekti so sestavni del načrtovanja poklicne kariere. Njihova vsebina izhaja iz opredeljenih osebnih ciljev udeležencev, to je npr. opravljanje manjkajočih izpitov, dejavnosti, povezane z oblikovanjem individualne poklicne kariere, ali pa je to projekt, povezan z osebnostno rastjo udeleženca v programu.
2. Izbirno projektno delo; njegova vsebina temelji na interesih in aktualnih učnih potrebah udeležencev. Iz študij in prakse vemo, da so za udeležence zanimive predvsem sodobne medijske produkcije (časopis, film), umetnost (gledališke predstave, razstave, fotografija), potovanja. Izbirni projekt predvidoma traja od 1 do 3 mesecev in v njem sodelujejo vsi udeleženci v programu.
3. Produkcijsko projektno delo je usmerjeno je k spoznavanju novih načinov ustvarjalnosti, načinov uporabe energijsko manj zahtevnih tehnologij, ki so okolju prijazne, razvijanju možnosti za oživljanje starih in izumirajočih obrtnih tehnologij in izdelavo predmetov, ki so značilni za lokalno okolje. Produkcijsko projektno delo lahko predstavljajo tudi različne storitve, ki jih skupine permanentno izvajajo za okolje.
4. Interesne dejavnosti se smiselno povezujejo z vsebinami, ki jim skupina udeležencev v poteku programa sledi, vendar jih ni mogoče izpeljati v sklopu drugih programskih možnosti. Njihova vsebina je lahko ožje povezana z dopolnjevanjem projektnih nalog.

Ker je delo projektno, v PUM-u ni klasičnih šolskih metod, učnih programov, ocenjevanja, selekcije, temveč delo temelji na projektih. Skozi različne projekte, kot so npr. film, gledališka predstava, časopis, si mladi pridobivajo temeljna funkcionalna znanja in spretnosti, pridobivajo izkušnje in znanja, ki jim omogočajo uspešnost pri nadaljevanju izobraževanja ali v izbrani poklicni karieri, dobijo pozitivne izkušnje učenja, jasneje razčlenijo svoje poklicne želje ter izdelajo poklicno ali zaposlitveno strategijo.

Ob prihodu v program se mentorji vsakemu udeležencu individualno posvetijo, skupaj z njim naredijo individualni načrt, ki ga udeleženec tekom obiskovanja programa poskuša doseči. Le-ta je podlaga vsem njegovim aktivnostim v programu. Individualni načrt je načrt za napredek udeleženca na vseh področjih, ne samo na šolskem, ampak tudi na socialnem, motivacijskem in osebnostnem. Je podlaga za izbiro vseh projektnih dejavnosti v programu, kajti le-te naj bi bile osmišljene s cilji, ki so si jih zastavili udeleženci v njem.

Skupinska dinamika v učnih projektih jim pomaga osmisliti učenje in izobraževanje, oblikovati stvaren odnos do dela in ustvariti osebno vizijo nadaljnje poklicne kariere in zaposlitve. PUM pomaga mladim iz socialne izključenosti in jim omogoča da odkrijejo svoje talente, ustvarjalnost, izboljšajo delovne in učne navade ter se naučijo sodelovanja v skupini.

Za sodelovanje v programu se mladi lahko odločijo sami, po priporočilu prijateljev, staršev, svetovalnih delavcev v šolah, centrih za socialno delo, zavodov za zaposlovanje. Vključijo se lahko kadar koli med šolskim letom, prav tako pa lahko iz njega kadar koli izstopijo.

Z mladimi v PUM-u delajo mentorji. Ker program teče v obliki projektnega dela in ker nima klasičnih šolskih metod, je temu primeren tudi njihov način dela, saj delajo brez mehanizmov avtoritarnosti in discipliniranja, njihovo delo temelji na doživljanju pozitivnih izkušenj.

Mentorji imajo ustrezno izobrazbo, ki je določena v Odredbi o smeri vodje mentorske skupine in mentorjev v izobraževalnem programu Projektno učenje za mlajše odrasle. Poleg tega so opravili Študijski program za izpopolnjevanje za mentorje v Projektnem učenju za mlajše odrasle, ki je v obsegu približno 200 ur in vsebuje znanja, s pomočjo katerih lahko mentorji samostojno opravljajo delo v programu: značilnosti mladih, njihove težave, odvisnosti, bolezni. Večina programa je posvečena učenju metode projektnega dela, velik del pa evalvaciji. Ob koncu študijskega programa kandidati za mentorje izdelajo seminarsko nalogo – načrt projekta, ki ga lahko kasneje uporabijo v skupini. Če zadostijo pogojem, dobijo licenco za mentorja v programu PUM, ki jo obnavljajo po treh letih.