PUM

V času delovanja se je izvajanje PUM-a pokazalo kot zelo upravičeno. Prvi razlog je prav gotovo v slovenskem šolskem prostoru še vedno zelo velik odstotek mladih, ki opustijo izobraževanje, ne da bi ga končali.

Drugi razlog je, da v Sloveniji še ni izobraževalnih programov, s katerimi bi mlajšim odraslim pomagali celostno odpraviti težave, ki nastajajo zaradi marginaliziranosti, ki je posledica tako šolskega neuspeha kot tudi vseh drugih posledic in težav (Projektno učenje za mlajše odrasle, 1999, 7). PUM pa te težave učinkovito in celostno odpravlja.

Tretji razlog, s katerim lahko program upravičimo, pa je njegova uspešnost, saj ga mladi, ki ga obiskujejo, zaključijo zelo uspešno, pa najsi bo to z vidika ponovne odločitve za nadaljevanje izobraževanja, pridobitve zaposlitve ali pa z psihosocialnega vidika.

Med leti 2000 in 2002 je pod nosilstvom Filozofske fakultete potekala evalvacijska študija programa z naslovom Socialnointegracijska vloga programa PUM. Njen temeljni namen je bil ugotoviti:
• ali program spodbuja in omogoča, da se mladi vračajo v izobraževanje in kakšni so učinki programa;
• ali program učinkuje zgolj kratkoročno ali tudi dolgoročno, tako da mladi vztrajajo do uspešnega dokončanja šolanja in zaposlitve tudi po vrnitvi v izobraževanje;
• kako je kurikulum PUM strukturiran in katere sestavine vplivajo na njegovo kakovost,
• katere kazalnike kakovosti je mogoče prepoznati v sistemu usposabljanja mentorjev programa PUM – ali je mogoče opaziti tudi pomanjkljivosti, ki bi jih kazalo odpraviti.

Bistvene ugotovitve evalvacijske študije

Bistvena ugotovitev je po mnenju celotne raziskovalne skupine, da ima program Projektno učenje za mlajše odrasle, dolgoročne socialnointegracijske učinke. V evalvacijo smo zajeli vse mlajše odrasle ki so bili od nastanka programa, to je od leta 1998, vključeni v program. Ugotavljali smo, kaj se je po vključitvi v program dogajalo z mladimi, ki so se prenehali šolati in se zato znašli na družbenem obrobju. Najnovejši podatki o njihovem zdajšnjem položaju (pomlad 2002, na anketo je odgovorilo 80 odstotkov vseh udeležencev, ki so obiskovali program od leta 1998 dalje) povedo, da se jih 40 odstotkov šola, 9 odstotkov jih je redno zaposlenih, 15 odstotkov jih je zaposlenih za določen čas, 2 odstotka se jih bo začelo šolati v šolskem letu 2002/03 , 21 odstotkov jih je brezposelnih, 2 odstotka v vojski, 2 odstotka na porodniškem dopustu, 2 odstotka na zdravljenju odvisnosti od drog, 7 odstotkov pa se jih je uvrstilo pod »drugo« ali »neznano«.

Odgovori o njihovih načrtih za prihodnost kažejo, da si je večina ustvarila jasnejšo predstavo o svoji nadaljnji poti in da dve tretjini udeležencev želita šolanje nadaljevati (33 odstotkov redno in 33 odstotkov ob delu). Ob teh in prej navedenih podatkih torej lahko rečemo, da je bil program uspešen.

Ugotovitve iz evalvacijske študije opozarjajo, da je šolski neuspeh in opustitev šolanja kompleksen družbeni problem, ki nastaja na presečišču družinskega, šolskega in širšega okolja ter kot problem presega vidik posameznika. Udeleženci programa PUM so mladostniki, ki so iz različnih razlogov opustili šolanje. Analiza značilnosti okolja in šolska zgodovina udeležencev kažeta, da se v program vpisujejo mladi, ki sodijo v rizično skupino v družbi; družina v življenju teh mladostnikov nima podporne vloge, pa tudi šolanje zaradi šolskega neuspeha ne more delovati kot varovalni dejavnik.

¹ Študija je bila zaključena septembra 2002, tako da do njenega zaključka ni bilo mogoče ugotoviti, ali so ti mladi tudi uresničili svoje namere, bili pa so vpisani.

Opustitev šolanja je pomembna prelomnica v posameznikovem življenju in mladostniki potrebujejo določen čas za preživljanje duševne stiske, iskanje rešitev, krepitev samopodobe itn. Posameznikova psihosocialna rehabilitacija je prvi pogoj za uspešno nadaljevanje izobraževanja. Udeleženci potrebujejo zunanjo podporo in pomoč pri izbiri nadaljnje poklicne poti in nadaljevanju izobraževanja. Celotna problematika, s katero so zaznamovani udeleženci, utemeljuje in upravičuje več mentorjev na število udeležencev, kakor je značilno za izobraževanje odraslih. Pomembna vloga programa PUM se kaže prav v tem, da omili ali relativizira pomen šolskega neuspeha in izpostavlja možnost popravljanja neuspeha ob drugi priložnosti. Delo v programu zajema tudi odkrivanje posameznikovih močnih področij, s tem pa se posamezniku odpirajo možnosti za konstruktivno uveljavitev.

Razloge za dobre učinke je mogoče iskati v ciljih, vsebinah in metodah izobraževalnega programa ter usposobljenosti mentorjev, ki program izpeljujejo. Evalvacijska študija je pokazala, da ne gre zgolj za deklarativno, temveč resnično zavezanost za oblikovanje programa PUM sodobni kurikularni teoriji in temeljnim načelom, ki so bila na tej podlagi povzeta tudi v izhodiščih slovenskega projekta kurikularne prenove. Izločiti kaže rešitve, ki jih kurikulum PUM prinaša pri uveljavljanju načela o posameznikovi dejavni vlogi v učnem procesu, saj kurikulum ponuja izvirne rešitve, ob katerih lahko posameznik v celoti vpliva na izbiro tematike, ki jo učitelj šele na poznejši stopnji strukturira kot učno snov in ji določi učne cilje ali standarde znanja. Čeprav gre za program s posebnimi cilji in za posebno ciljno skupino, smo mnenja, da bi bilo mogoče podobne rešitve uporabljati tudi v bolj formaliziranih kurikulumih, vsaj kot dopolnitev povsem strukturiranih in določenih učnih tem.

Učinki programa so precej odvisni predvsem od tistih, ki ga izpeljujejo, to je od mentorjev. Evalvacijska skupina kakovost izpeljave programa pripisuje naslednjim dejstvom: poleg zahtevane temeljne izobrazbe morajo mentorji opraviti usposabljanje v daljšem programu, ki jim pomaga spoznavati družbene in psihosocialne vzroke ter značilnosti osipnikov, sodobna kurikularna načela in izpeljavo ter začetno praktično preskušanje. Na podlagi opravljenega usposabljanja si ne pridobijo trajne pravice do dela v programu, temveč morajo usposobljenost po posebnem postopku dokazovati vsaka tri leta; to jih navaja k stalnemu spopolnjevanju. Vsako leto se udeležujejo evalvacijske delavnice, v kateri se temeljito pogovorijo o doseženih uspehih in težavah, ki nastajajo pri izpeljavi.

EVALVACIJSKA ŠTUDIJA 2010 JE V PRIPRAVI!

Literatura:

Dobrovoljc, Andreja (2001)
Projektno učenje za mlajše odrasle: poročilo o izpeljavi programa v šolskem letu 1999/2000.
Ljubljana : Andragoški center Republike Slovenije.

Istenič Starčič, Andreja (ur.) 2003. Dobrovoljc, Andreja, Istenič Starčič, Andreja
Evalvacija socialnointegracijske vloge programa Projektno učenje za mlajše odrasle.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Velikonja, Marija, (ur.) (2000)
Projektno učenje za mlajše odrasle. Izobraževalni program.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo

Pripravila: Andreja Dobrovoljc, Andragoški center Slovenije, marec 2004