PUM

Mladinska izmenjava je izmenjava skupin mladih iz dveh ali več različnih držav. V skupnem druženju mladi izpeljejo projekt, ki so si ga izmislili. Mladinske izmenjave so enkratna priložnost za spoznavanje drugih kultur, ozaveščanje lastne identitete in evropske identitete. So tudi enkratna priložnost, da mladi zapustijo matično državo saj jih veliko take možnosti nima zaradi različnih osebnih ali ekonomskih razlogov.

Od leta 2000 smo organizirali 5 mladinske izmenjave, poleg tega smo sodelovali (manjša skupina) pri petih multilateralnih mladinskih izmenjavah z Nemčijo, Norveško in Madžarsko.

• 1. MLADINSKA IZMENJAVA, NIZOZEMSKA – SLOVENIJA
  Utrecht, 19.7. - 28. 7. 2002
• 2. MLADINSKA IZMENJAVA, SLOVENIJA – NIZOZEMSKA
  Bohinj, 4.7. - 13. 7. 2003
• 3. MLADINSKA IZMENJAVA, POLJSKA-SLOVENIJA 
• Dabrowa Gornicza, 4.7. - 13. 7. 2005
• 4. MLADINSKA IZMENJAVA SLOVENIJA POLJSKA
• Bohinj 2006
• 5. MULTILATERALNA MLADINSKA IZMENJAVA, MADŽARSKA
  Kecskemet, 20. 8. – 27. 9. 2005
• 6. MLADINSKA IZMENJAVA NIZOZEMSKA-SLOVENIJA
• Amsterdam 2010
• 7. MULTILATERALNA MLADINSKA IZMENJAVA NEMČIJA
• Bremen 2004
• 8. MULTILATERALNA MLADINSKA IZMENJAVA NEMČIJA
• Lutjensee 2005
• 9. MULTILATERALNA MLADINSKA IZMENJAVA NEMČIJA
• Lutjensee 2006
• 10. MULTILATERALNA MLADINSKA IZMENJAVA NEMČIJA
• Lutjensee 2007

• 1. NIZOZEMSKA –SLOVENIJA UTRECHT, 19.7.-28. 7. 2002

To je bila naša prva mladinska izmenjava. Začetki niso bili lahki, vendar smo trmasto premagovali ovire, ki so se pojavile. Na Nizozemskem smo našli partnersko organizacijo Jongern Participatie Centrum v mestu Utrecht, ki nas je bila pripravljena gostiti 10 dni. Devetnajstega julija je bil veliki dan, ko je 12 pumovcev in dve mentorici odletelo novim dogodivčšinam naproti. Skupaj smo pripravili projekt z naslovom OUT OF CONTROL. Lotili smo se zanimivih tem: rasizma, socialne izključenosti in problemov mladih. Desetdnevno druženje je bilo zanimivo in zabavno. Ogledali smo si Amsterdam, prekolesarili okolico Lunterna. V Utrechtu smo si ogledali begunski center. Zabavali smo se v zabaviščnem parku. Adrenalinski park je bila dogodivščina posebne vrste. Imeli smo številne delavnice, kjer smo se pogovarjali o rasizmu in izkušnji begunstva. Kar nekaj nizozemskih mladih je imelo status begunca. Prihajali so iz bivših jugoslovanskih republik, Afrike in Irana Njihov položaj je zelo težak in naši mladi so ugotovili, da premalo cenijo to kar imajo, da njihovi problemi pravzaprav niso zelo veliki. Spletla so se prijateljstva, ki še vedno trajajo. Slovo je bilo žalostno in obljubili smo si, da se drugo leto srečamo v Sloveniji.

2. SLOVENIJA – NIZOZEMSKA
BOHINJ, 4.7.-13. 7. 2003

Obljubo, da se ponovno srečamo v Sloveniji, smo izpolnili. 15 mladih iz Nizozemske je 4. julija pripotovalo v Slovenijo. Skupaj s slovensko skupino smo se namestili v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju. V desetdnevnem druženju smo pripravili glasbeni-video projekt z naslovom »MUSIC MAKES THE WORLD SHIVER«. Projekt je bil enkraten. Filmska skupina je posnela videspot, ki govori o ljubezni med belim dekletom in črnim fantom, predsodkih, ovirah. Na koncu ljubezen zmaga. Glasbena skupina je posnela glasbo, rap v štirih jezikih (slovenščini, nizozemščini, angleščini in afrikanščini). Poleg dela smo pohajkovali po bližnjih krajih. Peljali smo se z blejsko pletno na otok, pozvonili z zvonom želja, se s kajaki vozili po Bohinjskem jezeru. Obiskali smo Ljubljano, Piran, Koper in Portorož. Zabavali smo se v bohinjskem disku Gad, kjer smo bili velika atrakcija. Nekaj preglavic nam je delal dež, saj je v Bohinju vreme nepredvidljiv faktor. Domačini imajo prav, ko pravijo, da ima dež v Bohinju mlade. Kljub vsemu smo projekt dokončali, trdo delali in se zabavali. Zelo zanimivo in včasih hudo naporno je bilo, ker so mladi prihajali iz zelo različnih kulturnih okolji, saj je na nizozemskem velik delež tujcev (Maroko, Afrika, Iran). Te kulturne različnosti so enkratna priložnost, da razširimo svoja obzorja, se zavemo svojih predsodkov, prednosti in slabosti, ter poskušamo skupaj živeti. To je mogoče le ob razumevanju, spoštovanju različnosti in iskanju skupnih poti. Deset dni je prehitro minilo in spet je prišel neizbežen trenutek, slovo.

3. POLJSKA – SLOVENIJA
Dabrowa Gornicza, 4.7.-13.7. 2005

16 pumovcev in pumovk se je četrtega julija, skupaj s tremi mentoricami, odpravilo na mladinsko izmenjavo s skupino mladih iz Poljske. Naslov projekta je bil »RESPECT THE OTHER'S REALITY«. Družili smo se v mestu Dabrowa Gornicza, zelo blizu mesta Katowic, nedaleč od Krakova. Skupaj s 16 Poljaki smo preživeli deset dni. V tem času smo videli in počeli veliko zanimivih stvari.

Ogledali smo si turistično kmetijo, kjer smo jahali konje in si zvečer sami na ognju pripravili večerjo. Obiskali smo nekdanje koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer smo se na lastne oči prepričali o grozotah, ki so se tam dogajale. V rudniku soli Wieliczka smo se sprehajali 70 metrov pod zemljo, kjer je bilo nekoč morje in so dolga leta izkopavali sol, danes pa se med drugim lahko celo poročite v prekrasni dvorani, ki je v celoti izdelana iz soli. Seveda nismo izpustili centra Krakova, ki je zelo lepo mesto s posebnim, umetniškim utripom. Nekoliko daljša pot pa nas je pripeljala v Zakopane, kjer smo si ogledali skakalnice, kjer potekajo tekme za svetovni pokal, kupiti pa je mogoče predvsem izdelke iz ovčje volne in kože, tako da smo se lahko, čeprav sredi poletja, opremili s toplimi stvarmi za zimske dni.

Med spoznavanjem Poljske, smo izvedli tudi krajši projekt in sicer je pol skupine posnelo dva kratka filma, v katerih so se mladi odločili spregovoriti o alkoholizmu, ki je v obeh državah velik problem. Ostali so izdelali kratek vodnik po krajih, kjer smo bili. Vmes smo se ukvarjali s športom, igrali odbojko, ne le z žogo, ampak tudi vodnimi baloni in med fanti izbrali miss.

Utrujeni in polni doživetij, smo se trinajstega julija, v jutranjih urah odpravili domov. Deset minut pred odhodom vlaka pa je eden od udeležencev ugotovil, da je izgubil potni list. Zavladala je panika. V nekaj minutah smo se odločili, da štirje ostanejo na Poljskem, ostali pa smo vstopili v vlak in se odpravili proti domu. V naglici in razburjenju smo sedli v napačni vagon, ki se je nekje na pol poti odklopil in namesto na Dunaj, smo se odpeljali v Bratislavo. K sreči, smo iz Bratislave ujeli vlak za Dunaj in tam ujeli vezo za naprej. Dogodivščine so se tako za en dan podaljšale in za vedno nam bodo ostale v spominu.

  4. Slovenija-Poljska-Bohinj 2005

  5. MADŽARSKA-Multilateralana (Avstrija, Litva, Španija, Madžarska in Slovenija)
Kecskemet, 20. 8. – 27. 8. 2005

V četrtek, 18.8.2005, je v moj telefon prispelo SMS sporočilo. Poslal mi ga je Andras, kolega iz Madžarske, s katerim sva se spoznala lani na seminarju na Norveškem. Povabil nas je, naj se pridružimo multilateralni mladinski izmenjavi v Kecskemetu na Madžarskem, saj je skupina iz Velike Britanije v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje. Po prvem presenečenju in kratkem razmisleku, smo zbrali pet mladostnikov, rezervirali karte, v Gorenjki kupili čokolado ter potico in v soboto že sedeli na vlaku za Budimpešto. Zvečer smo se spoznali z ostalimi udeleženci, ki so prišli iz Avstrije, Litve, Španije in Madžarske. Naslov izmenjave se je glasil »EUROPEAN FLAG SHOULD BE RAINBOW COLOURED« - »Evropska zastava bi morala biti v barvah mavrice«. Vsaka skupina je predstavljala svojo državo ter ljudi. Pogovarjali smo se različnih nacionalnostih (samo v naši skupini smo našli šest različnih), o migrantih, imigrantih, etničnih in verskih manjšinah, vse v povezavi z zgodovino posamezne države in Evrope. Te teme so bile tudi osnova za naše delavnice (slikanje, glasba, foto-video, spletne strani, ročne spretnosti). Delovne skupine so bile razdeljene po državah. Na primer, sama sem vodila skupino Slovenija, v kateri so bile poleg mene Litvanka, Španka, Avstrijka, Madžarka in Slovenka. »Slovenke« so predstavile Slovenijo tako,da so iz filca izdelale kokoš v narodni noši z elanovimi smučmi. Avstrija je bila predstavljena na sliki, nastala je spletna stran o Litvi, glasba o Madžarski in foto zgodba o Španiji. Na koncu pa smo skupaj poslikali svilo, na katero smo narisali vsak svojo zastavo ter jih obkrožili z barvami mavrice. Vsak večer je ena skupina pripravljala večerjo. Tako smo jedli španske tortilije, dunajske zrezke in »štrudl«, litvanske sarme, madžarski golaž. Mi pa smo opazovali ostale, ki se niso mogli načuditi žgancem s kislim zeljem ter kako so s slastjo pospravili sirov in mesni burek, ki ga je spekel naš pumovec Dani. Najbolje smo se ujeli s skupino iz Avstrije ter z njimi preživeli največ časa. Veliko smo se naučili o drugih državah in drugi veliko o Sloveniji. Poleg tega smo doživeli veliko lepih, neprecenljivih trenutkov ob pogovorih, zabavi in sklepanju novih prijateljstev in vezi.

  6. Nizozemska-Slovenija (Amsterdam)

Projekt mladinske izmenjave z Nizozemsko smo izvedli v okviru evropskega programa Mladi v Akciji, ki ga pri nas izvaja Nacionalna agencija Movit. V oktobru je 16 pumovcev z dvema mentoricama odpotovalo v Amsterdam in to kar z avtobusom. Že sama vožnja je bila zelo zabavna, udobno smo se namestili in se zbudili v Amsterdamu. Tam se nam je pridružilo 16 mladih iz Nizozemske. Najprej smo se namestili v hostlu Stay Okay.  Naslov našega projekta je bil prvotno ˝Subkulture v družbi danes˝ potem pa smo ga spremenili v ¨Človekove pravice˝. Obravnavali smo najrazličnejše teme, ki so povezane s človekovimi pravicami, sprejemanje drugih kultur, ver, saj so Nizozemski mladi prihajali iz najrazIičnejših držav (Somalija, Maroko, Gana). V desetih dnevih smo imeli najrazličnejše aktivnosti na temo človekovih pravic. Obiskali smo organizacijo za begunce, tam smo imeli delavnice in multikulturni kuharski večer. Mladi so pripravili najrazličnejše jedi, ki so značilne za njihove države. Obiskali smo tudi organizacijo Cord Aid, ki je mednarodna organizacija, ki pomaga Afriki. Tam smo se burno pogovarjali o človekovih pravicah, saj so mladi imeli zelo različne poglede. V ustvarjalnih delavnicah smo slikali na majice in izdelali skulpture iz gibsa. Obiskali smo maroško skupnost, ki so nam razkazali svojo mošejo, predstavili probleme, ki jih ima maroška skupnost, zlasti z brezposelnostjo in kriminalom. Dovolj časa je bilo tudi za zabavo. V prostem času smo v hostlu igrali tarok se družili in imeli karaoke, pohajkovali smo po Amsterdamu, sprehodili smo se po Rdeči ulici, si pasli oči na najrazličnejših trgovinah, ki ponujajo vsemogoče. Deset dni je prehitro minilo. Zadnji dan smo si ogledali boksarski turnir, gostila nas je maroška skupnost, še vedno nam je v  spominu ostala njihova gostoljubnost in majice, ki jih nosimo. Poslovili smo se s solzami v očeh, si obljubili, da se vidimo naslednje leto. Žal se to ni zgodilo, saj Nizozemski organizaciji ni uspelo prijaviti projekta

  7. NEMČIJA-Multilateralna (Grčija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Mehika, Južna Koreja)

Osterholz –Scharmbeck, 25. 7. – 8. 8. 2004

Štirje udeleženci in mentorica Jasmina Šubic so 25. julija 2004 odpotovali v Nemčijo. Tema mladinske izmenjave je bila povezana z mejami, ki jih mladi najbolj občutijo v današnjem svetu. Mladinske izmenjave so udeležili mladi iz Grčije, Francije, Italije, Nemčije, Mehike, Južne Koreje in z Nizozemske. Svoja razmišljanja o mejah so predstavili v digitalni obliki – videospotu, kratkem filmu, seriji fotografij. Prikazali so meje, ki nastanejo zaradi jezika, zakonov, policijskega nasilja, razlik med spoloma. Naš pumovec Klas in kolega iz Francije sta predstavila policijsko nasilje. Z računalnikom sta ob pomoči interneta, slik, filmov ter člankov pripravila petminutni film o tem, kako lahko policija izrablja svoja pooblastila. Dobro so se odrezali tudi drugi mladi, ki so predstavili problem podkupovanja na sodišču, drugi pa jezikovne ovire. Skupine so delovale narodnostno mešano in s tem so bili mladi primorani izpopolnjevati znanje angleščine, hkrati pa so pridobili tudi številne izkušnje pri komunikaciji, spoznavali razlike med narodi in bili nemalokrat nad njimi prijetno presenečeni. Mladi so projektno delo opravljali sami, vloga mentorjev je bila vezana le na organizacijo, spodbujanje in včasih tudi pomoč pri prevodu. Kljub vsakodnevnemu delu pri oblikovanju in dokončanju naloge, ki so jo predzadnji dan predstavili javnosti in medijem, so imeli tudi prostočasne aktivnosti, ko so spoznavali okolico in znamenitosti. Zadolženi pa so bili tudi za kuho in pospravljanje.